Close
0 izdelkov
Vaša košarica je prazna
Prodajni program
    Filters
    Preferences
    Iščite po spletni lekarni...

    VLOGA PROBIOTIKOV PRI PREPREČEVANJU OKUŽB

    Probiotiki pri preprečevanju okužb dihal

    Uporaba probiotikov se je največ preučevala pri otrocih. Dojenčki in mali otroci obolijo 4-6 krat na leto za okužbo dihal, največkrat virusno. Največkrat se okužbe pojavijo po 6. mesecu starosti, ko se zmanjša nivo pasivno prenesenih imunoglobulinov z matere, ni pa še dovolj tvorbe otrokovih protiteles. Okužbe so zelo pogoste tudi, ko gre otrok v vrtec ali šolo. 

    Slika: dream designs, FreeDigitalPhotos.net

    Črevesna mikrobiota ima pomembno vlogo pri obrambi pred okužbami: izpodriva škodljive mikroorganizme in ugodno vpliva na imunski sistem. Probiotiki vplivajo na pravilno ravnovesje mikroorganizmov in s tem izboljšajo vlogo mikrobiote.

    V raziskavah uporabe probiotikov pri otrocih v vrtcih, šolah ali pediatrični bolnišnici so se pokazali za učinkovite pri zmanjševanju števila virusnih okužb zgornjih dihalnih poti. Predvsem vrste Lactobacillus rhamnosus GG (1-2X 108 k.e./dan), Lactobacillus casei s Streptococcus. thermophilus in Lactobacillus.bulgaricus (>107 k.e./dan). Priporočajo se za preprečevanje ponavljajočih okužb zgornjih dihalnih poti pri otrocih nad enim letom starosti, v jeseni in zimi.

    Probiotiki pri zdravljenju in preprečevanju okužb prebavil

    Akutni gastroenteritis (nenaden pojav driske, z bruhanjem ali brez) je ena najpogostejših oblik okužbe pri otrocih. Po navadi mine po 5 do 7 dneh. Zdravljenje poteka z rehidracijskimi raztopinami, ki so učinkovite, ne skrajšajo pa trajanja bolezni. Probiotiki verjetno vzpostavljajo sestavo zdrave mikrobiote in delujejo proti škodljivim mikroorganizmom, dodatno pa ugodno vplivajo na imunski odgovor na škodljive mikroorganizme.

    Pri akutnem gastroenteritisu je bila večina raziskav narejenih pri dojenčkih in malih otrocih. Lactobacillus rhamnosus GG se je pokazal za učinkovitega pri zmanjševanju trajanja driske. Prav tako Saccharomyces boulardii, ki skrajša trajanje driske za 1 dan.

    Driska povezana z uporabo antibiotikov

    Driska je najpogostejši neželeni učinek, ki se pojavi pri zdravljenju z antibiotiki. Navadno se pojavi v nekaj dneh jemanja antibiotikov, lahko pa tudi do 2 meseca po zdravljenju z antibiotiki. Kadar se pojavi pri otrocih, starejših osebah ali kroničnih bolnikih ter kadar so težave težje ali trajajo dlje kot 2 dni, mora bolnik obiskati zdravnika. Blažje težave z drisko lahko bolniki lajšajo sami s pripravki za rehidracijo organizma.

    Uporaba probiotikov vpliva na hitrejšo vzpostavitev mikrobiote kot je bila pred uporabo antibiotikov, in poveča odpornost proti škodljivim mikroorganizmom. Učinek so imeli Lactobacillus rhamnosus GG, Saccharomyces boulardii, pa tudi Lactobacillus acidophilus, Lactobacillus casei, Bifidobacterium bifidum, Bifidobacterium animalis subsp. lactis (BB12),.Streptococcus thermophilus (vsebnost probiotikov 109 k.e./dan).

    Probiotike se začne jemati ob uvajanju antibiotika in se jih jemlje še nekaj dni po zaključeni antibiotični terapiji, vsaj 2 uri narazen od antibiotika in ne z vročo hrano in pijačo. Previdnost je potrebna pri kroničnih bolnikih in v nosečnosti.

    Okužba s Helicobacter pylori - vloga probiotikov pri njenem zdravljenju

    Bakterija Helicobacter pylori se lahko veže na želodčno sluznico in povzroča vnetje. Zdravljenje je sestavljeno iz 2 vrst antibiotikov in zaviralca protonske črpalke, ki zmanjša izločanje želodčne kisline in traja 7 do 14 dni.

    Uporaba probiotikov bakterije ne odpravi, lahko pa zmanjša njeno gostoto v želodčni sluznici. Največ so preučevali različne vrste Lactobacillus in Saccharomyces boulardi. Probiotiki se lahko dodajajo k terapiji z antibiotiki, saj zmanjšajo pojavnost neželenih učinkov, predvsem driske.

    Probiotiki pri vnetni črevesni bolezni

    Raziskovalci so  ugotovili možno spremenjeno mikrobioto v prebavilih pri ulceroznem kolitisu in Crohnovi bolezni. Preučevali so probiotik VSL#3, ki je vseboval Lactobacillus (L. casei, L. plantarum, L. acidophilus, L. delbrueckii subsp. bulgaricus), Bifidobacterium (B. longum, B. breve, B. infantis) in Streptoccocus salivarius subsp. thermophilus, pri zdravljenju blagega ulceroznega kolitisa. V odmerkih 3,6x109 k.e./dan, največkrat skupaj z zdravili, se je nekajkrat pokazal za učinkovitega pri vzpostavitvi in vzdrževanju faze mirovanja bolezni. Pri zdravljenju Crohnove bolezni in vzdrževanju faze mirovanja bolezni po zdravljenju probiotiki niso priporočeni.

    k.e.- kolonijske enote (CFU- colony forming units). Merilo za količino živih bakterij in gliv.



    Viri:
    • Orel, Rok, M.D., PhD in ostali avtorji: Intestinal microbiota probiotics and prebiotics, Comprehensive textbook for health professionals (2014)
    • Prof. dr. Mičetić Turk, Dušanka, dr. med.: Vloga probiotikov v preprečevanju in zdravljenju driske povzročene z uporabo antibiotikov (2014)
    • Štubljar, Maja, mag. farm.: Probiotiki in antibiotična driska (2014)