Close
0 izdelkov
Vaša košarica je prazna
Prodajni program
    Filters
    Preferences
    Iščite po spletni lekarni...

    PROBIOTIKI IN PREBIOTIKI

    Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki imajo, dodani hrani v zadostni količini, blagodejni učinek na zdravje ljudi. Izraz izhaja iz grških besed »pro bios« in pomeni »za življenje«.

    Črevesna "flora"

    Mikrobiološka naselitev v človeškem organizmu je značilna za vsakega posameznika. Ni pa še možno navesti kakšna je sestava »zdrave« človeške mikrobiote. Izraz mikrobiota pomeni skupnost mikroorganizmov, nastanjenih na in v telesu človeka.

    Največkrat imamo v mislih črevesno mikrobioto. Naseljuje pa tudi celotna prebavila od ust do zadnjika, nosno votlino, kožo in vaginalno pot. Odvisna je od prisotnosti mikroorganizmov v okolju zarodka (mamini mikroorganizmi) in novorojenca (način rojstva, materino mleko, ki je pomemben vir bakterij za otroka). Mikrobiota pri novorojenčkih je bolj enostavna, z odraščanjem pa postane bolj kompleksna.

    Okolje in genetski dejavniki oblikujejo mikrobiološko sestavo prebavnega trakta. Črevesna mikrobiota tehta približno 1,5 kilograma. Z leti se spremeni vrsta in število sevov v organizmu. Glede na sestavo se razlikujejo v energijski produkciji, sintezi vitaminov in kratkoverižnih maščobnih kislin, v odgovoru na škodljive mikroorganizme ter dovzetnosti posameznika za posamezne bolezni. Prav tako obstajajo razlike v prebavi in absorpciji hranil, oblikovanju imunskega sistema, zaščiti prebavne cevi pred naselitvijo s škodljivimi mikroorganizmi.

    Porušena črevesna "flora"

    Disbioza gastrointestinalne mikrobiote nastopi, ko se podre mikrobiološko ravnovesje v gastrointestinalnem traktu (GIT) v primerjavi z njegovim normalnim zdravim stanjem. V tem stanju nekatere bakterije prisotne v GIT povzročajo škodljive učinke.

    Disbioza lahko nastopi zaradi:
    • sprememb v prehrani,
    • stresa,
    • uporabe antibiotikov,                                                                    
    • drugih dejavnikov okolja.


    Slika: dream designs,
    FreeDigitalPhotos


    Podrto ravnovesje povezujejo tudi z nekaterimi boleznimi. Največ so proučevali bolezen vnetega črevesa. Podrto mikrobiološko ravnovesje lahko izboljšamo ali odpravimo z uporabo kultur mikroorganizmov, ki so
    • lahko sestavni del vsakdanje hrane (kislo zelje, jogurt, kislo mleko, kruh s celimi zrni, vložena zelenjava, recimo rdeča pesa) ali
    • v zdravilih in prehranskih dopolnilih (kapsule, tablete, praški, suspenzije).
    Prednost hrane je, da vsebuje tudi vitamine, vlaknine, minerale in snovi, ki omogočajo rast dobrih mikroorganizmov. Probiotiki v zdravilih in prehranskih dopolnilih pa so bolj določeni po vrsti mikroorganizmov in količini.

    Vrste in količina mikroorganizmov

    Pomembno je, da so mikroorganizmi v izdelku živi in v zadostni količini, saj se le tako lahko naselijo v črevesju, se tam razraščajo in vzpostavijo spet zdravo ravnovesje črevesne mikroflore. Probiotiki so učinkoviti le, če je v enem odmerku vsaj 109 (bilion) mikroorganizmov.

    Pri izbiri prehranskega dopolnila ali hrane s probiotiki moramo biti pozorni na vrste mikroorganizmov. Najpogosteje uporabljeni in preučevani probiotiki so iz rodov:
    • Lactobacillus (L. rhamnosus GG, L. reuteri, L. acidophilus, L. casei, L. bulgaricus),
    • Bifidobacterium (B.breve, B. lactis, B. infantis, B. bifidum, B. longum),
    • Enterococcus (E. faecium SF68),
    • Escherichia coli Nissle 1917 ter
    • kvasovka Saccharomyces boulardii.
    Največ so jih raziskovali pri zdravljenju in preprečevanju infekcijske driske in driske povzročene z antibiotično terapijo, kjer je bila njihova učinkovitost največja. Na primer bakterija Lactobacillus rhamnosus GG deluje proti škodljivim bakterijam, glivica Saccharomyces boulardii (v odmerkih večjih od 5x109 k.e./dan) pa preprečuje razrast mnogih škodljivih mikroorganizmov. S tem skrajšata trajanje driske.

    Prebiotiki

    Na podrto mikrobiološko ravnovesje lahko vplivamo tudi s prebiotiki. To so sestavine hrane, ki so za človeka neprebavljive, presnavljajo pa jih črevesne bakterije. S tem prebiotiki spodbujajo rast koristnih mikroorganizmov v črevesju, predvsem Lactobacillus in Bifidobakterium. Prisotni so v hrani (sok kislega zelja, cikorija, radič, artičoka, zrnje pšenice, rži in ječmena) ali prehranskih dopolnilih (inulin, oligofruktoza).

    k.e.- kolonijske enote (CFU- colony forming units). Merilo za količino živih bakterij in gliv.



    Viri:
    • Orel, Rok, M.D., PhD in ostali avtorji: Intestinal microbiota probiotics and prebiotics, Comprehensive textbook for health professionals (2014)
    • Prof. dr. Mičetić Turk, Dušanka, dr. med.: Vloga probiotikov v preprečevanju in zdravljenju driske povzročene z uporabo antibiotikov (2014)
    • Štubljar, Maja, mag. farm.: Probiotiki in antibiotična driska (2014)
    • http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=2342 (dostopano dne 31.8.2015)