Close
0 izdelkov
Vaša košarica je prazna
Prodajni program
    Filters
    Preferences
    Iščite po spletni lekarni...

    GLAVOBOL

    Glavobol je zelo pogost simptom, s katerim se dnevno sreča veliko ljudi. Pojavlja se kot vodilni ali spremljajoči znak številnih lažjih pa tudi težjih bolezni. Sam po sebi ni bolezen, kaže pa na bolezensko dogajanje pri bolniku. Kljub temu je večina glavobolov povsem nedolžnih in jih lahko odpravimo sami.

    Glavobole razdelimo jih na primarne in sekundarne. Prevladujejo primarni glavoboli, ki so sicer lahko zelo neprijetni, so pa nenevarni in bolnika sami po sebi ne ogrožajo. Primarne jih imenujemo zato, ker so posledica zdravstvene motnje, pri kateri je v ospredju glavobol, vzrok pa še ni natančno poznan. Sekundarni glavoboli so bistveno redkejši in jih povzročajo organske bolezni. Pri glavobolu, ki je drugačen od ˝običajnega˝, se je potrebno posvetovati s splošnim zdravnikom, saj lahko predstavlja spremljajoči pojav resne bolezni.

    GLAVOBOL TENZIJSKEGA TIPA

    Gre za najpogostejšega od vseh primarnih glavobolov, ki prizadene nekoliko več žensk kot moških. Bolečina je prisotna na obeh straneh glave, je topa, tiščeča in ne pulzira. Bolniki pogosto opisujejo svoje občutke, kot bi jih stiskal trak okrog glave ali bi imeli položeno utež na vrhu glave. Glavobol je običajno lahek ali zmeren in bolniki ob njem ne bruhajo. Fizična aktivnost ga ne poslabša, pač pa ga lahko celo izboljša. Njegova intenzivnost se spreminja tako preko dneva (običajno je hujši popoldne), kot tudi v daljših časovnih obdobjih.

    Pri glavobolu tenzijskega tipa, ki traja dlje časa, analgetiki ne pomagajo. Poudarek pri zdravljenju je tako na preprečevanju glavobola, pri čemer so najučinkovitejša zdravila, ki delujejo proti depresiji, še posebej triciklični antidepresivi. Pri mlajših bolnikih so večkrat učinkoviti zaviralci adrenergičnih receptorjev beta. Poslužimo se lahko tudi različnih sprostitvenih tehnik ali akupunkture. Analgetike naj bi uporabili le, kadar postane bolečina močnejša.

    MIGRENA

    Migrena je eden najhujših in najpogostejših primarnih glavobolov. Pogosto se pojavlja v družinah in je dva- do tri-krat pogostejša pri bližnjih krvnih sorodnikih bolnikov kot pri ostalih. Pred puberteto se večkrat pojavi pri fantih kot pri dekletih. Pri odraslih pa prizadene dva do trikrat več žensk kot moških. Pri starejši populaciji je v splošnem nekoliko manj pogosta.

    Migrena se pojavlja epizodično. Pred pričetkom glavobola se pri 15 % bolnikov pojavi motnja v delovanju možganov, ki se imenuje avra in traja 5-60 minut. V večini primerov je avra sestavljena iz motnega vida, bliskov ali občasno iz premikajoče se nazobčane vidne motnje, ki se premika čez bolnikovo vidno polje, od sredine proti robu. Prizadeta oseba v času širjenja te motnje prek vidnega polja slabše vidi. Istočasno se lahko pojavita mravljinčenje in omrtvičenost, ki prizadeneta obraz, ustnice, jezik, lica ali prste rok. Oslabelost v eni od rok ali nog je redka, pogostejše pa so govorne motnje.

    Pri večini bolnikov, ki imajo migreno, pa se napadi ne pričenjajo z avro. Glavobol je kljub temu vsaj tako hud, kot pri migrenah z avro. Bolečina je praviloma pulzirajoča in jo fizični napor še poslabša. Običajno je omejena na levo ali desno stran glave, redkeje tudi na sprednji ali zadnji del. Glavobol lahko prizadene celotno polovico glave. Večino bolnikov sili na bruhanje in nekateri bruhajo tudi večkrat. Lahko se pojavi še driska ter pogosto in obilno uriniranje.

    Glavobol traja navadno od nekaj pa do največ 72 ur. Bolnika močno prizadene, zato so izostanki z dela pogosti. Prva zdravila pri akutnem migrenskem napadu so običajno analgetiki, ki so na voljo v lekarni brez recepta. Najpogosteje vsebujejo učinkovine kot so acetilsalicilna kislina, paracetamol ali ibuprofen. Močnejša zdravila proti migreni, ki jih bolniki dobijo na recept, vsebujejo poleg analgetika še ergotamin. Specifična zdravila proti migreni vsebujejo učinkovine kot so zolmitriptan, sumatriptan ali naratriptan. Skupna značilnost teh zdravil je, da imajo poleg analgetičnega in protivnetnega delovanja še učinek na krvne žile glave.

    Če se migrenski glavoboli pojavljajo dva- ali večkrat na mesec, jih je potrebno preprečevati s pomočjo zdravil. V ta namen se uporabljajo zaviralci adrenergičnih receptorjev beta (neselektivni: propranolol, sotalol; selektivni: atenolol, metoprolol). V preprečevanju migrenskih napadov so učinkoviti tudi nekateri zaviralci kalcijevih kanalčkov (verapamil), nekateri serotoninski antagonisti (pizotifen), nekateri antidepresivi (amitriptilin), in nekateri antiepileptiki (valprojska kislina, karbamazepin). Nekaterim bolnikom pomaga tudi redno jemanje nizkih odmerkov antirevmatikov (acetilsalicilna kislina).

    GLAVOBOL V RAFALIH

    Glavobol v rafalih je primarni glavobol, ki je približno 100-krat redkejši od migrene, prizadene pa predvsem moške (kar 90 %), večinoma kadilce. Bolečina je zelo huda, lahko celo hujša kot pri migreni. Najpogosteje prizadene del glave nad očesom, vedno le na eni strani. Glavobol je enakomeren, ne pulzira in traja od pol do tri ure. Pojavlja se v skupkih, lahko vsak dan ali celo večkrat dnevno, več tednov ali mesecev zapored (najpogosteje šest do osem tednov). Včasih se pojavlja ob določeni uri, običajno zvečer. Vmesna obdobja brez glavobolov lahko trajajo leto dni ali celo več.

    Glavobol v rafalih spremlja pordelost očesa na prizadeti strani, povesi se zgornja veka in oko se solzi. Iz nosnice na prizadeti strani lahko izteka tekočina, včasih pa je tudi zamašena. V času glavobola so bolniki običajno zelo nemirni. Zdravljenje tovrstnih glavobolov je zelo zahtevno. Pri akutnem napadu naj bi najbolj pomagala inhalacija kisika s pomočjo kisikove maske. Učinkovita so tudi zdravila, ki vsebujejo ergotamin ali sumatriptan in se jih lahko vzame eno uro pred časom, ko se pričakuje nastop glavobola. Učinkovitost pri zdravljenju je bila dokazana tudi za zolmitriptan. Pri preprečevanju napadov so najbolj učinkoviti zaviralec kalcijev kanalčkov verapamil ali krajše zdravljenje s kortikosteroidi, pri bolnikih z dolgotrajnim potekom pa litijev karbonat.

    glavobolSlika: David Castillo Dominici/FreeDigitalPhotos.netKo zdravnik pri bolniku ugotovi, da njegov glavobol ni posledica nevarne bolezni (npr. meningitisa, subarahnoidne krvavitve ali temporalnega arteritisa), ampak gre za primarni glavobol, je lahko bolnik prepričan, da je ta zanj nenevaren, čeprav traja mesece, leta, včasih pa tudi vse življenje. Zdravljenje z zdravili ali drugimi ukrepi lahko učinkovito blaži glavobole, ne more pa jih pozdraviti. Migrena in glavobol v rafalih se tekom let bistveno ne spremenita, se pa običajno z leti ublaži glavobol tenzijskega tipa.

    Glavobole lahko omilimo tudi s spremembo načina življenja. Sprožijo jih namreč lahko sir, čokolada ali alkoholne pijače, vendar se bolniku ni potrebno izogibati tem živilom, če ni izrecno ugotovil, da mu škodijo. Stres oz. obremenitve praviloma zmanjšujejo pogostnost primarnih glavobolov. Z ohranjanjem nivoja aktivnosti (npr. šport, zgodnje vstajanje), lahko bolnik ublaži ali se celo izogne napadom migrene ob koncu tedna, ko so ti zaradi počitka običajno hujši. Pri bolnikih s primarnim glavobolom se lahko pojavijo dvomi o izvoru glavobola, kadar pride do občasnega poslabšanja. Dvomi in skrbi napravijo glavobol še hujši. Že samo posvet s splošnim zdravnikom ali nevrologom pogosto pripelje do ublažitve težav.

    vir: Kobal J: Glavobol: Priročnik za bolnike in njihove svojce. AstraZeneca, Ljubljana, 2001.