Novorojenčkova teža je pomemben podatek, ki pove, kakšno je stanje novorojenčka in ali je potrebno zanj še dodatno poskrbeti...

Osteoporoza je kronična bolezen kosti. Kosti postanejo krhke, porozne in lahko zlomljive. Porušeno je ravnovesje med izgradnjo in razgradnjo kosti. Bolezen poteka tiho in brez bolečin, dokler ne pride do zloma. Takrat pa je bolezen že napredovala. Zaradi izgubljanja kostne mase, lahko pride do zlomov že pri večji obremenitvi ali manjših poškodbah. Do zloma kolka zaradi osteoporoze pride pri eni od treh žensk in enemu od petih moških!

Naglavne uši so majhni zajedavci, ki se hranijo s krvjo na lasišču. Ob tem puščajo drobne rdeče pike (ranice), ki močno srbijo. Uši niso znak slabe higiene, saj se prav tako dobro počutijo tudi na čistem lasišču in nikakor niso nič sramotnega. Zelo hitro se širijo s stikanjem glav, zato je zelo verjetno, če so se v šoli pojavile uši, da je okužen tudi vaš otrok. Ko opazimo uši, je zelo pomembno, da natančno pregledamo lasišče vsem družinskim članom. Glavo nagnemo nad umivalnik ali banjo ali pa si podložimo bel papir (na svetli podlagi je uši lažje opaziti) in prečešemo lasišče. Vse "okužene" zdravimo s primernimi sredstvi proti ušem (šamponi in kreme). O pojavu še isti dan obvestimo šolo, vrtec in morebitne krožke, ki jih obiskuje naš otrok, da bodo lahko ukrepali (obvestili ostale starše, da pregledajo in po potrebi zdravijo svoje otroke). Sredstva za zatiranje uši lahko kupite v lekarnah, kjer vam bomo tudi ustrezno svetovali in odgovorili na vaša vprašanja. Natančno upoštevamo priložena navodila!

Najpogosteje povzročijo drisko bakterije (85%) Escherichia Coli, Shigella sp. Campylobacter jejuni, Aeromonas sp., Plesiomonas Shigelloides, Salmonella sp. in Vibrio sp., redkeje virusi (rotavirus) in paraziti (Giardia lambilia in Entmoeba hystolitica).

V cigaretnem dimu se nahaja okoli 4000 različnih kemijskih spojin, med katerimi pa so najbolj znane in nevarne nikotin, katran in ogljikov monoksid.

NIKOTIN:

Je najbolj znana substanca v cigaretnem dimu, in je "krivec" zakaj postanemo odvisni od cigaret. Veže se na receptorje v možganih, ki se postopno na nikotin "navadijo". Ko količina nikotina upade, se pojavijo t.i. odtegnitveni simptomi (zaspanost, nemir, nestrpnost, motnje koncentracije, depresija).

Vene so krvne žile, ki potiskajo kri v smeri proti srcu. Normalni krvni tlak v venah je nizek. Ko človek stoji, mora kri po nožnih venah teči navzgor, da pride do srca, kar omogočajo tako imenovane venske zaklopke. Sčasoma vene lahko izgubijo svojo prožnost, postanejo daljše in širše. Zaradi razširitve se lističi zaklopk razmaknejo in kri prične zastajati v žilah. Zaradi zastoja krvi pride do rdečine, otekline, pričnejo se nabirati škodljive snovi, kar pa privede do vnetja. Če tega ne zdravimo, se naredi rana oz. venska razjeda.

Negi dojenčka že od rojstva naprej posvečamo veliko pozornosti. Pod nego seveda razumemo vso skrb, ki jo namenimo dojenčku 24 ur na dan, največ časa pa posvetimo predvsem negi kože.
Koža je organ z največjo površino in je sestavljena iz treh plasti. (vrhnjica, usnjica, in podkožje). Organizmu nudi obrambno in zaščitno funkcijo pred mehanskimi, kemičnimi, toplotnimi dražljaji, pred vdorom tujkov v organizem, ter ga hkrati ščiti pred izgubo lastnih snovi (predvsem vode). Ima tudi pomembno vlogo pri regulaciji znoja. Vse te naloge pa lahko opravlja le zdrava in nepoškodovana koža.

Spanje je ena izmed fizioloških funkcij organizma in predstavlja aktiven proces. Med spanjem se izmenjujejo različne faze, ko je aktivnost živčevja in drugih organskih procesov (dihanje, bitje srca, izločanje hormonov) odvisna od različnih faz spanja. V posameznem ciklu spanja se v 90-100 minutah ritmično izmenja pet različnih obdobij spanja. Praviloma se na noč en za drugim ponovi 3-5 ciklov. Zdrave odrasle osebe zvečer zaspijo v 10-15 minutah po ugasnjenju luči. Najprej nastopi mirno obdobje spanja, znotraj katerega si sledijo 4 obdobja spanja: dremež, lahno, globoko in najgloblje spanje. Običajno 60-90 minut po začetku spanja nastopi živahno obdobje spanja, ki se periodično ponavlja skozi vso noč na približno 90 minut in predstavlja okoli 20-25 % vsega časa spanja.

Beseda alergija je grškega izvora in pomeni reagirati drugače.

Alergija je neustrezna oziroma pretirana reakcija človeškega imunskega sistema na določene snovi v okolju, ki jih imenujemo alergeni. Le-ti so lahko naravnega izvora ali pa kemične spojine. Vsako leto se razširjenost alergij veča. Strokovnjaki napovedujejo, da bo v 15-20 letih imelo alergijo že 50 odstotkov prebivalstva. Posebej ogroženi so ljudje v razvitih mestih in industrijskih središčih z modernim načinom življenja (večja koncentracija izpušnih plinov, stres…).

DA SONČENJE NE BI BILO NEPRIJETNO

Prihaja čas h kateremu sodi pogostejše in tudi daljše gibanje na soncu. Ker pa je sonce lahko tudi nevarno, uporabljamo primerna sredstva za zaščito pred škodljivim vplivom sončnih žarkov.

Debelost je kronična presnovna bolezen pri kateri gre za čezmerno kopičenje maščevja v telesu in dobiva v 21. stoletju razsežnosti epidemije.

Zavedajte se, da se z normalno telesno maso lahko počutite bolje, imate več energije, manjkrat zbolite in si omogočite daljše in bolj kakovostno življenje.

Bliža se čas prehladnih obolenj. Povišana telesna temperatura, zamašen nos, vneto žrelo in kihanje so simptomi, ki nas pripeljejo v lekarno po ustrezna zdravila za samozdravljenje. Pri izbiri zdravil bodimo previdni in ne podlezimo vplivu propagandnih sporočil. Paziti moramo, da ne jemljemo hkrati več različnih pripravkov z isto učinkovino, npr. pripravkov s paracetamolom in acetilsalicilno kislino. (Oba znižujeta povišano telesno temperaturo in lajšata bolečine, njun učinek pa se ne sešteva temveč potencira. Hkratno jemanje bi bilo nesmiselno, lahko celo škodljivo.)

Sladkorna bolezen je četrti vodilni vzrok smrti v svetu. Vsako leto umre zaradi sladkorne bolezni in njenih zapletov več kot 3 milijone ljudi. Vendar pa lahko na to vplivamo. Z zgodnjim odkrivanjem sladkorne bolezni in zdravim načinom življenja lahko zelo zmanjšamo tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 ali vsaj odložimo njen nastanek na starejša leta ter tako zmanjšamo nevarnost njenih posledic.

Prevencija sladkorne bolezni tipa 1 žal še ni mogoča, lahko pa s pravočasnim in pravilnim zdravljenjem preprečimo ali zelo ublažimo zaplete ter tako vplivamo na kakovost življenja vsakega bolnika.

Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je kronično obolenje dihal z zožanjem in zaporo v dihalnih poteh. Značilni so kratka sapa, kroničen kašelj ter povečano nastajanje sluzi in izpljunkov. Bolezen nastopi postopoma, je napredujoča in ni popolnoma ozdravljiva.

Statistika ni obetavna. V Sloveniji je registriranih 130.000 bolnikov s KOPB, po ocenah pa naj bi za KOPB zbolelo 10% ljudi po 40. letu starosti. V Sloveniji tako vsako leto zaradi KOPB umre 500 do 600 ljudi, v svetu pa je KOPB na 4. mestu po vzrokih umrljivosti. Vzrok za tako visoko umrljivost je, da je bolezen največkrat odkrita bistveno prepozno, ko z ustreznim zdravljenjem ni več možno upočasniti ali zavreti napredovanja bolezni. Napredovanje bolezni poteka zelo počasi, zato bolniki mnogokrat spregledajo opozorilne simptome ali jih pripišejo drugim težavam.