POVZROČITELJI IN NAČIN OKUŽBE

Najpogosteje povzročijo drisko bakterije (85%) Escherichia Coli, Shigella sp. Campylobacter jejuni, Aeromonas sp., Plesiomonas Shigelloides, Salmonella sp. in Vibrio sp., redkeje virusi (rotavirus) in paraziti (Giardia lambilia in Entmoeba hystolitica).

Najpogostejši vir okužbe je fekalno okužena hrana. Do okuženja pride ob gnojenju s človeškimi izločki, pri prodaji hrane na odprtih tržnicah (muhe so prenašalke), nečiste roke prodajalca hrane in nečiste površine za pripravo hrane. Na potovanju se je težko izogniti uživanju oporečne hrane na mamljivih stojnicah, pa tudi urejen hotel lahko ima nečisto kuhinjo.

Voda redkeje predstavlja vir okužbe kot hrana. Z vodo se prenašajo virusni povzročitelji. Tudi kocke ledu so lahko vir okužbe. Tudi kadar kocke raztopimo v močnih žganih pijačah, je število bakterij še vedno zadostno za okužbo. Zmotno je prepričanje, da viski z ledom ni nevaren ali da celo ščiti pred okužbo.

POJAVNOST POTOVALNE DRISKE

Visoko tveganje 20-50% S. in Subsaharska Afrika                         Indijski podkontinent JV Azija J Amerika Mehika Karibski otoki

Image: winnond / FreeDigitalPhotos.net

Srednje tveganje 8-20%

• J. Evropa
• S. Sredozemlje
• Kanarski otoki
• Srednji vzhod
• Kitajska
• Rusija
• J. Afrika

Nizko tveganje < 8%

• SZ Evropa
• ZDA
• Kanada
• Južnoafriška Republika
• Japonska
• Nova Zelandija
• Avstralija

Tveganje se poveča: deževna doba, avanturističen način potovanja in obisk večjega števila držav.

PREPREČEVANJE POTOVALNE DRISKE

Vedeti moramo, kako se prenaša in katera hrana in pijača je varnejša.

Varna hrana in pijača

• hrana, skuhana pri <65°C in postrežena še vroča
• suha hrana (kruh, krekerji)
• zelo sladka hrana (sirup, marmelada)
• olupljena zelenjava in sadje
• arašidovo maslo
• sveža hrana, pravilno oprana in pripravljena
• ustekleničena pijača, predvsem gazirana

Tvegana hrana in pijača

• hrana, postrežena pri sobni temperaturi
• solata in druga surova zelenjava
• omake v odprtih posodah na mizi
• neolupljena surova zenjava in sadje (paradižnik, jagode, grozdje,..)
• mleko (razen mleka v prahu, pripravljenega s prevreto vodo)
• vodovodna voda, kocke ledu

Kjer vode ni možno kupiti prekuhamo vodovodno vodo. Vreti mora 3 do 5 minut, nato jo v isti pokriti posodi ohladimo. Možna je dezinfekcija s tabletami s klorom ali jodom. Do okužbe lahko pride pri plavanju, spiranje ust z vodovodno vodo naj ne bi bilo nevarno

NADOMEŠČANJE VODE IN ELEKTROLITOV:

Najpomebnejši ukrep pri zdravljenju potovalne driske je, tako kot pri vseh ostalih driskah, skrb za nadomeščanje tekočine in elektrolitov. Z nadomeščanjem začnemo takoj po prvem odvajanju tekočega blata. Če je le mogoče, jih nadomeščamo po peroralni poti, s pitjem. Kadar bolnik bruha, naj uživa tekočino v majhnih požirkih, po potrebi z zdravilom proti bruhanju.

Tekočino lahko nadomeščamo s pitjem vode, elektrolite pa z uživanjem juhe ali npr. slanih palčk, krekerjev in podobno. Primerni so tudi sadni sokovi, ki vsebujejo glukozo in kalij. Rehidracijsko raztopino si lahko pripravimo tudi sami: v litru prekuhane vode raztopimo 5 jedilnih žlic belega sladkorja in eno čajno žličko soli ter dodamo sok dveh grenivk ali pomaranč. Uporabimo lahko tudi pripravljene rehidracijske napitke kot so Rehidracijska sol, Reidrato Bimbi, Isostar,... Več izdelkov

PROBIOTIKI:

Linex, Waya, Fermental, Lepicol,... Več izdelkov

Probiotiki vsebujejo naravne predstavnike črevesne flore, npr. Lactobaccilus acidophylus, Bifidobacterium infantis in Streptococcus faecium. Črevesna flora je zelo pomembna saj je v prebavnem traktu desetkrat več bakterij kot je telesnih celic. Probiotiki pomagajo vzpostavljati porušeno kislinsko – bazično ravnovesje, ki onemogoča normalno delovanje encimov, zato se škodljive bakterije čezmerno razmnožijo.

Uporabljamo jih kot podporno zdravljenje pri driskah, napenjanju in drugih prebavnih motnjah, ki nastanejo zaradi bakterijskih in virusnih okužb prebavil dojenčkov, otrok in odraslih. Mlečnokislinske bakterije uravnavajo fiziološko ravnotežje črevesne flore in so odporne proti antibiotikom in kemoterapevtikom.