MOTNJE SPANJA

SPANJE

Slika: photostock/FreeDigitalPhotos.net

Spanje je ena izmed fizioloških funkcij organizma in predstavlja aktiven proces. Med spanjem se izmenjujejo različne faze, ko je aktivnost živčevja in drugih organskih procesov (dihanje, bitje srca, izločanje hormonov) odvisna od različnih faz spanja. V posameznem ciklu spanja se v 90-100 minutah ritmično izmenja pet različnih obdobij spanja. Praviloma se na noč en za drugim ponovi 3-5 ciklov. Zdrave odrasle osebe zvečer zaspijo v 10-15 minutah po ugasnjenju luči.

Najprej nastopi mirno obdobje spanja, znotraj katerega si sledijo 4 obdobja spanja: dremež, lahno, globoko in najgloblje spanje. Običajno 60-90 minut po začetku spanja nastopi živahno obdobje spanja, ki se periodično ponavlja skozi vso noč na približno 90 minut in predstavlja okoli 20-25 % vsega časa spanja.

Spanje je pomembno tudi za delitev celic, rast organizma, vzdrževanje telesne temperature in oblikovanje spomina.

MOTNJE SPANJA

Motenj spanja je več kot si mislimo. Ena izmed njih je nespečnost, lahko pa se kažejo tudi kot prekomerna dnevna zaspanost.

NESPEČNOST

Nespečnost zaznavamo kot občutek slabega in prekratkega spanca. Kaže se na različne načine:

spanje lahko postane prekratko
med spanjem se pogosto zbujamo
zdi se nam, da nikakor ne moremo več normalno spati

Zaradi neprespane noči imamo težave tudi čez dan: smo utrujeni, ne moremo se zbrati, imamo slabši spomin, smo razdražljivi in zaspani.

Ljudje spimo različno dolgo, zato je tudi kratko nočno spanje lahko za nekoga povsem dovolj in še ne pomeni, da ga muči nespečnost.

Nespečnost je najpogostejša motnja spanja in lahko prizadene tudi do 30 % populacije. Med otroci je nespečnost redka, njena pogostost pa se s staranjem povečuje. Spanje se namreč s starostjo spreminja: novorojenček prespi v 24 urah več kot 16 ur, dveletnik poleg noči prespi še nekaj ur popoldan, mladostnik je zaspan skoraj ves čas, starostnik pa spanca nikakor ne najde.

Po 65. letu je nespečnih okoli 25 % moških in 40 % žensk. Slabše in pogosto prekinjeno spanje je pri starejših normalen fiziološki pojav. Skupen čas spanja se v starosti zmanjša, nočno spanje se pomakne v zgodnejše večerne ure, jutranja prebujanja so zgodnejša.

Nespečnost delimo na:

človek zaradi tesnobe, razmišljanja o raznih stresnih dnevnih dogodkih, nemira, strahu in napetosti ne more in ne more zaspati. Močno otežen začetek spanja imenujemo nespečnost uspavanja.
pogosta prebujanja med spanjem so lahko posledica različnih bolezenskih stanj (kronični bolečinski sindrom, posledica odvajanja vode zaradi bolezni prostate, vnetje sečil ...) ali drugih vzrokov v okolju (pogosto prebujanja zaradi otroškega joka, vstajanje zaradi nege starejšega ali hudo bolnega bolnika, smrčanje partnerja).
prezgodnje jutranje prebujanje je največkrat posledica depresije.

Glede na čas trajanja nespečnosti poznamo:

kratkotrajna nespečnost traja od nekaj noči do enega tedna. Vzroki lahko izvirajo iz okolja, npr. strah pred izpitom, stresni dogodek, bolezen v družini … Ob prenehanju vzroka nespečnost največkrat izgine, lahko pa traja še naprej in sčasoma preide v kronično, dolgotrajno nespečnost.
prehodna nespečnost traja do treh tednov in je lahko posledica hujšega stresnega dogodka, npr. smrt v družini, izguba službe…
kronično nespečnost je najpogostejša in se vzroka zanjo ponavadi ne spominjamo več ali pa ga ne prepoznamo (skrb za bolnega otroka, bolečine). Ponavadi so bolniki zaradi svojega nespanja zelo zaskrbljeni, počasi se razvije začarani krog: bolj ko poskušajo zaspati, bolj so zaradi tega vznemirjeni in s tem se zmanjša možnost, da bi zares zaspali. Spanje se počasi slabša, dokler ni bolnikova glavna in edina misel želja, da bi se dobro naspal - prav to pa preprečuje, da bi se to zares zgodilo. Ti bolniki ponavadi lahko zaspijo v drugačnih okoliščinah, ko ne razmišljajo o tem, kako bodo zaspali, npr. med gledanjem televizije, ob branju, med vožnjo ... Tudi v neznanem okolju, npr. v hotelu, bolnišnici, na dopustu, spijo bolje kot doma.

Nespečnost je lahko tudi simptom različnih bolezni, kot so astma, okužbe sečil, bolezni srca in ožilja, motnje v delovanju ščitnice. Moteno spanje je lahko tudi znak psihičnih bolezni, kot sta anksioznost in depresija. Anksiozni ljudje se največkrat bojijo postelje, zvečer težko zaspijo, pred spanjem podoživljajo različne težave. Depresivni bolniki pa se zgodaj zjutraj prebujajo in nikakor več ne najdejo spanca. Če se nespečnost pojavi kot posledica neke druge bolezni, je treba najprej zdraviti bolezen, ki je povzročila nespečnost.

Nespečnost je lahko tudi posledica jemanja različnih zdravil, ki spremenijo spanje. Dolgotrajno prejemanje uspaval v neprimernih odmerkih lahko povzroči obraten učinek - nespečnost.

NARKOLEPSIJA:

Ena od motenj spanja je tudi narkolepsija, ki se kaže z naslednjimi simptomi: prekomerna in neobvladljiva dnevna zaspanost, nenadna, kratkotrajna izguba mišične moči, pogosto prebujanje ponoči, nenadna nezmožnost govorjenja ali gibanja ter neprijetni prividi ali prisluhi. Narkolepsija je nevrološka bolezen, ki traja vse življenje.

Bolnik z narkolepsijo doživi napad prekomerne zaspanosti v trenutku in nenapovedano ter ne more ostati buden v okoliščinah, ki od njih terjajo popolno budnost in zbranost – na primer sredi pogovora, vožnje z avtomobilom, med delom ali med jedjo.

ZLATA PRAVILA ZA DOBER SPANEC

vedno hodite spat ob isti uri in tudi vstajajte ob isti uri
izogibajte se telesnim naporom in vroči kopeli tik pred spanjem
s telesno dejavnostjo se ukvarjajte v popoldanskih urah
v spalnici imejte zmerno temperaturo in vlažnost
spalnica naj bo popolnoma temna
izogibajte se težkemu ali prelahkemu večernemu obroku
zvečer ne pijte alkoholnih in poživljajočih pijač (kava, čaj, kokakola…) in ne uživajte sadja z veliko vsebnostjo vitamina C (kivi, limone, pomaranče)
kratek spanec si privoščite le zgodaj popoldan in naj ne bo daljše od 30 minut
če se ponoči ali zgodaj zjutraj prebudite, zapustite posteljo. Poležavanje v postelji ni priporočljivo
postelja je namenjena le spanju. Ne uporabljajte je za druge namene (hranjenje, gledanje televizije)
iz spalnice odstranite predmete, ki povzročajo hrup
del dneva preživite na sončni svetlobi
zvečer se zadržujte v tihem, sproščenem in ne presvetlem okolju

Pri nespečnosti je treba vedno pomisliti na njen vzrok in le-tega odstraniti oziroma ustrezno zdraviti. Kadar je nespečnost posledica slabih navad ali razvad vam priporočamo zlata pravila za dober spanec.

PO NASVET K ZDRAVNIKU

Obiščite svojega zdravnika:

kadar vam nespečnost povzroča težave pri vsakodnevnih opravilih (delo v službi, vožnja avtomobila ...)
kadar ne poznate vzroka iz okolja, ki bi lahko povzročal slabo spanje
kadar obstaja možnost, da slabo spite zaradi druge bolezni

in se o tem pogovorite z njim.

Da bo vaš zdravnik lažje ocenil vaše spanje, je najbolje, da vodite dnevnik spanja (kdaj in koliko časa ste spali, kakovost spanja in dnevnega počutja, katera zdravila in prehranska dopolnila jemljete, posebni dogodki, ki so zaznamovali vaš dan).

Več o motnjah spanja si lahko preberete tudi na: