Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je kronično obolenje dihal z zožanjem in zaporo v dihalnih poteh. Značilni so kratka sapa, kroničen kašelj ter povečano nastajanje sluzi in izpljunkov. Bolezen nastopi postopoma, je napredujoča in ni popolnoma ozdravljiva.

Statistika ni obetavna. V Sloveniji je registriranih 130.000 bolnikov s KOPB, po ocenah pa naj bi za KOPB zbolelo 10% ljudi po 40. letu starosti. V Sloveniji tako vsako leto zaradi KOPB umre 500 do 600 ljudi, v svetu pa je KOPB na 4. mestu po vzrokih umrljivosti. Vzrok za tako visoko umrljivost je, da je bolezen največkrat odkrita bistveno prepozno, ko z ustreznim zdravljenjem ni več možno upočasniti ali zavreti napredovanja bolezni. Napredovanje bolezni poteka zelo počasi, zato bolniki mnogokrat spregledajo opozorilne simptome ali jih pripišejo drugim težavam.

Dejavniki tveganja

Najpomembnejši dejavniki okolja so kajenje, masivna izpostavljenost prahu in kemikalijam (hlapi, dražljivci, dim) na delovnem mestu in onesnažen zrak. V posameznih primerih so ugotovili tudi dedno nagnjenje k razvoju bolezni.

Cigaretni dim je daleč najpogostejši vzrok obolevanja za KOPB. 90% vseh, ki zbolijo za KOPB, je kadilcev. Zboli približno 20% kadilcev, ogroženi pa so tako aktivni kot tudi pasivni kadilci. Vdihavanje cigaretnega dima škoduje vsem delom pljuč, tako velikim sapnicam kot tudi malim pljučnim mešičkom.

Težave bolnika s KOPB

Na začetku bolezni je značilen predvsem kašelj, ki se pojavlja največkrat zjutraj, lahko pa tudi preko dneva. Kašelj je običajno produktiven z belim ali prozornim izpljunkom. Kadilci večkrat kašelj zanemarijo in ga sprejmejo kot del kajenja in zato ne poiščejo zdravniške pomoči.

Drugi opozorilni znak je težka ali kratka sapa, ki se sprva pojavlja le med fizičnim naporom, kasneje, ko bolezen napreduje, pa tudi pri manjših fizičnih opravilih, pri opravljanju osebne higiene in na koncu tudi v mirovanju. Težko sapo pri fizičnem naporu bolniki pogosto pripišejo slabši telesni pripravljenosti.

Nezdravljena bolezen iz začetnih težav lahko napreduje do kroničnega bronhitisa (dolgotrajno vnetje dihalnih poti s spremljajočim kašljem in izločanjem velike količine sluzi) ter do emfizema (bolezen pljučnih mehurčkov, ko pljuča izgubljajo svojo elastičnost).

Znake bolezni močno poslabšajo infekcije dihal (prehlad, gripa, pljučnice itd.), zato je pri teh obolenjih nujen obisk zdravnika.

OPOZORILNI ZNAKI in DEJAVNIKI TVEGANJA:

• pogost kašelj z izkašljevanjem sluzi
• hitro zadihanje, že pri vsakodnevnih opravilih
• starejši od 40 let
• kadilec/ka

Postavitev diagnoze KOPB

Za postavitev diagnoze se uporablja preprosta preiskava – spirometrija. Spirometrija je namenjena meritvam volumna zraka v pljučih med mirovanjem in fizičnim naporom. Meri količino izdihanega zraka po maksimalnem vdihu (vitalna kapaciteta pljuč – VC) in hitrost izdiha zraka (volumen izdihanega zraka iz pljuč v prvi sekundi forsiranega izdiha – FEV1). Pri bolnikih s KOPB sta vitalna kapaciteta in hitrost izdiha zmanjšana.

Glede na rezultate spirometrije se bolnike razvrsti v štiri težavnostne stopnje bolezni:

• 1. stopnja: minimalno znižanje FEV1,
• 2. stopnja: zmerno znižanje FEV1, toda še vedno nad 50% norme,
• 3. stopnja: vrednost FEV1 med 30 in 50%,
• 4. stopnja: poleg najhuje znižanega volumna FEV1 je prisotno tudi že pomanjkanje kisika v telesu.

Zdravljenje

Proti KOPB ni učinkovitega zdravila. Najuspešnejši ukrep, s katerim zmanjšamo nevarnost razvoja KOPB in ustavimo napredovanje bolezni, je prenehanje kajenja. Vendar pa ta ukrep ne popravi škode, ki je bila v pljučih že narejena. Pri bolnikih s KOPB tako z zdravili le lajšamo težave.
Osnovna zdravila so t.i. bronhodilatatorji, zdravila, ki jih bolniki vdihavajo in širijo dihalne poti. Ko le-ti ne zadoščajo ali se bolezen večkrat poslabša, se v terapijo dodajo t.i. kortikosteroidi, ki delujejo protivnetno in zmanjšajo izločanje sluzi. Če je poslabšanje zelo hudo, je potrebno bolnišnično zdravljenje z umetnim predihavanjem pljuč. Pri najhujši stopnji bolezni se uvede zdravljenje s kisikom na domu, kjer bolniki do 17 ur na dan dihajo zrak obogaten s kisikom.

Kaj lahko storimo sami?

• Najpomembneje je čimprej popolnoma opustiti kajenje cigaret, kar dolgoročno prinese več pozitivnih učinkov na pljučno funkcijo kot zdravila.
• V največji možni meri izogibati se okužb (virusnih in bakterijskih). Priporoča se redno letno cepljenje proti gripi ter občasno proti pnevmokoku. V času prehladov se izogibati zaprtih prostorov z veliko ljudmi ter skrbeti za redno umivanje rok.
• Zaželjeno je izvajanje posebnih dihalnih vaj za krepitev dihalnih mišic in za lažje izkašljevanje.
• Redna zmerna telesna aktivnost, s katero se izboljša pljučna funkcija in telesna zmogljivost, zmanjša stranske vplive KOPB (prizadetost drugih mišic v telesu zaradi pomanjkanja kisika, pojav depresije zaradi manjše fizične aktivnosti in stika z ljudmi). Pred pričetkom vadbe se je potrebno posvetovati z zdravnikom.
• Pravilna prehrana zmanjša nenamerno hujšanje. Bolniki s KOPB namreč hujšajo tudi v dihalne mišice, bolniki z normalno telesno težo pa živijo dlje kot tisti s podpovprečno telesno težo.

Dovolj zgodnje odkritje kronične obstruktivne pljučne bolezni poveča možnost za zaustavitev napredovanja bolezni, izboljša učinkovitost zdravljenja ter podaljšuje življenje. Zato je zelo pomembno, da smo pozorni na opozorilne znake, ki lahko napovedujejo razvoj bolezni in pravočasno poiščemo zdravniško pomoč. V pomoč pri ugotavljanju resnosti simptomov pa smo vam lahko tudi farmacevti v lekarni.

Nadaljnje branje: www.klinika-golnik.si